aktivno ščiti komunistično elito, ki si na račun posameznikov grabi premoženje. Naj ckrnejo tisti, ki so za njo glasovali. Strokovnjakinja, je rekel tisti rdeči smrad, ha ha ha ha ha

Treba je biti ostro proti vsemu, VSEMU, V S E M U!, kar se porodi v njihovih bolnih glavah!
- In samo počakat, da si bojo dovolj napljuvali v lastno skledo :) ... potem pa samo vse skupaj odnest na odpad :)

• Beleladje,
• 19.12.2010 08:36:14
@@@@@@@@@@@@@@@
Prav zaradi takih proti slovenskih interesih, je treba zavrniti zakon, ki ga sedaj pripravljajo,. to je zakon referendum o referendumih. Z njim nam mislijo odvzeti priložnosti, da bi o pomembnih stvareh odločali na referendumih, in bi jih mafijski ovratniki sprejeli z večino v parlamentu. Če se jim to posreči, potem pa bomo res pod totalno diktaturo.
ZATO KAR PREDLAGAJO TI MAFIJSKI OVRATNIKI, JE TREBA DO LETA 2012 ZAVRAČATI, VSE, VSE, VSE……niso vredni niti najmanjšega našega zaupanja.

Bele ladje. ne morem verjeti aktualnosti tvojih prispevkov danes. Čestitka je premalo. Prosim, da nadaljuješ v tem slogu. Hvala

Albert Kostomaj: "Ta domoljubna pesem bi morala bit naša himna....."
Desetka!
http://www.youtube.com/watch?v=rowtJUjhias
Benjamin Ipavec:
Domovini
Bodi zdrava domovina,
mili moj slovenski kraj!
Ti prekrasna, ti edina,
Meni zemeljski si raj!
Tuje šege, tuja ljudstva,
so prijat'li, bratje ne,
slava le, slovensko čustvo
srce moje veseli.
Primi celo, zemlja mila,
primi srce moje v dar,
da bi vedno mati bila,
nepozabljena nikdar!

Našla sem pa še nekaj, za nas IZJEMNO zanimivega! O manjšinah v republiki Sloveniji!!!
Vprašanje: Zakaj v Sloveniji, upoštevajoč evropske standarde varstva manjšin, hrvaška, srbska, bošnjaška ali makedonska etnična skupnost NIMA statusa narodne manjšine?
Odgovor: Evropske standarde varstva manjšin določa Okvirna konvencija Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin (Ur.l. RS - MP, št. 20/1998; v nadaljevanju Okvirna konvencija). Okvirna konvencija je prvi splošni mednarodni instrument, ki se v celoti ukvarja z varstvom narodnih manjšin. Sprejeta je bila leta 1995, veljati pa je pričela v letu 1998. Letu 2008 je konvencijo ratificirala tudi Slovenija.
Okvirna konvencija vsebuje načela, ki jih morajo države uresničevati v notranji zakonodaji za zagotovitev varstva manjšin. Združila je različne pristope in izoblikovala minimum manjšinskih pravic. Okvirna konvencija pa ne vsebuje definicije pojma narodna manjšina, zato so številne države, med njimi tudi Slovenija, ob ratifikaciji podale deklaracije v katerih so opredelile skupnosti, za katere bodo izvajale določbe konvencije. Okvirna konvencija se torej ne nanaša na varstvo vseh narodnih manjšin, temveč zgolj tistih, ki so jih države skozi notranjo zakonodajo opredelile kot predmet varstva. Slovenija se je tako v konvenciji opredelila za avtohtoni italijansko in madžarsko narodno skupnost ter romsko skupnost.
V zvezi z navedenim vprašanjem je torej potrebno izpostaviti, da je problem pri priznavanju statusa narodne manjšine že v sami definiciji narodne manjšine in samovoljni opredelitvi narodne manjšine s strani države. Mednarodni standardi manjšinskega varstva so kot minimalni konsenz držav zajeti v splošnih mednarodnih instrumentih. Čeprav je na mednarodni ravni že prišlo do minimalnega konsenza, se dileme, protislovja in konfrontacije nasprotnih stališč posameznih držav na tem področju v praksi še vedno zrcalijo v različnih interpretacijah.
Svet Evrope je sicer v zvezi s problematiko definicije narodne manjšine pripravil posebnoPriporočilo št. 1201(1993) z dne 1. februarja 1993, v katerem je zapisano, da naj se pojem narodne manjšine nanaša na skupino oseb v določeni državi, ki:
• živijo na ozemlju te države in so njeni državljani;
• ohranjajo dolgotrajne, čvrste in trajne vezi s to državo;
• imajo različne etnične, kulturne in trajne vezi s to državo;
• so kljub njihovem manjšem številu dovolj reprezentativni v primerjavi z ostalo populacijo države ali populacijo določenega območja te države;
• želijo ohraniti značilnosti, ki predstavljajo njihovo skupinsko identiteto, kar vključuje njihovo kulturo, tradicije, religijo ali jezik.
Slovenija je v izjavi k Okvirni konvenciji opredelila kot manjšine, na katere se nanašajo pravice iz Okvirne konvencije, italijansko in madžarsko narodno skupnost ter romsko skupnost. Zato lahko kot standard za priznavanje manjšinskega statusa upoštevamo prav to izjavo. V Izjavi o dobrih namenih (Ur.l. RS, št. 44/1990) iz leta 1990 je navedeno, da 'slovenska država zagotavlja italijanski in madžarski narodnosti tudi v samostojni Republiki Sloveniji vse pravice, kakor so določene z ustavo in zakoni ter mednarodnimi akti, ki jih je sklenila in jih priznava SFRJ. Prav tako zagotavlja vsem pripadnikom drugih narodov in narodnosti pravico do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja, vsem s stalnim bivališčem v Sloveniji pa, da lahko pridobijo državljanstvo Slovenije, če to želijo'.
Posebne kolektivne manjšinske pravice pravni red v Sloveniji zagotavlja le za varstvo italijanske in madžarske narodne manjšine ter romske skupnosti, in sicer te pravice opredeljuje Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006) v 64. členu (posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji) in 65. členu (položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji). Pravice romske skupnosti so natančneje opredeljene v Zakonu o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 33/2007). Omenjena ureditev izhaja iz ravni zgodovinsko pridobljenih pravic, ki so zagotovljene na podlagi avtohtone poselitve teh skupnosti v skladu s teritorialnim načelom, ne glede na število pripadnikov. Te pravice uresničujejo pripadniki teh skupnosti individualno in v skupnosti z drugimi člani skupine.Posebne kolektivne manjšinske pravice pravni red v Sloveniji zagotavlja le za varstvo italijanske in madžarske narodne manjšine ter romske skupnosti, in sicer te pravice opredeljuje Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006) v 64. členu (posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji) in 65. členu (položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji). Pravice romske skupnosti so natančneje opredeljene v Zakonu o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 33/2007). Omenjena ureditev izhaja iz ravni zgodovinsko pridobljenih pravic, ki so zagotovljene na podlagi avtohtone poselitve teh skupnosti v skladu s teritorialnim načelom, ne glede na število pripadnikov. Te pravice uresničujejo pripadniki teh skupnosti individualno in v skupnosti z drugimi člani skupine.
V slovenski ustavi ni posebnih določb o varovanju drugih narodnih skupnosti. Obstaja sicer splošen 61. člen o možnosti izražanja narodne pripadnosti, ki pravi: 'Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo'. Te določbe pa zagotavljajo manj pravic, kot jih imata madžarska in italijanska manjšina ter Romi.
Iz tega sledi, da omenjene 'nove' narodne manjšine (hrvaška, srbska, makedonska, bošnjaška …) nimajo osnovnih pravnih podlag za posebno varstvo v okviru slovenskega pravnega reda - varovane so le na splošno v okviru omenjenega 61. člena Ustave RS. Iz obstoječega modela varstva manjšin pa je sicer mogoče sklepati, da je za priznanja avtohtone narodne skupnosti ključnega pomena dolgotrajno, permanentno in prepoznavno naseljevanje določenega ozemlja. Tako bi morali v Sloveniji za priznanje novih avtohtonih narodnih manjšin sprva določiti njihov zgodovinski poselitveni prostor, kar pa zaenkrat ni predvideno.
Vir:
• Miran Komac (2003) Varstvo 'novih' narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji. V Razprave in gradivo 43. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
• Vera Klopčič, Miran Komac in Vera Kržišnik-Bukič (2003) Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji - ABČHMS v RS- Položaj in status pripadnikov nekdanje Jugoslavije v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
• Klopčič, Vera (2006): Evropski pravni standardi manjšinskega varstva, uresničevanje in dileme razvoja. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
• Priporočilo parlamentarne skupščine Sveta Evrope 1201 (1993) o Predlogu protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah
Datum zadnje spremembe: 06-13-2007
No - zdaj vemo. Ampak: Ali vedo tudi "ONI"???
NA VSAK NAČIN, z vsemi sredstvi, "milom ili silom" bi nam radi načarali nove in nove "manjšine" - in jim potem celo delali poseben RTV program!!! In učili njihove jezike po naših šolah!!! HALO, ma, KJE ŽIVITE??? Tako se pa mi ne bomo dali potujčit!...drugovi i drugarice!
Pojdite se to umazano igro v kaki drugi državi! V NAŠI sLOVEniji se je ne boste šli!
Dokler bo zadnji zavedni Slovenec hodil po tej zemlji, se je ZAGOTOVO ne boste šli!

Institucije EU, kamor se lahko obrnemo po pomoč (oprostite, ker ni bilo časa, sem kar nametala vkup; bo treba malo uredit…):
1) Sodišče Evropske unije
http://www.evropa.gov.si/si/institucije-in-organi/sodisce-evropske-unije/
2) Sodišče evropskih skupnosti (Cour de justice des Communautés européennes, Court of justice of the European Communities)
3) Varuh človekovih pravic v republiki Sloveniji
Vprašanje: Na katero evropsko institucijo se lahko obrne posameznik, če meni, da so mu bile kakor koli kršene človekove pravice in če slovenska sodišča ne delujejo? V katerem jeziku je potrebno poslati pobudo?
Odgovor: Pravica vsakega državljana Slovenije je, da se v primeru kršenja človekovih pravic oziroma če meni, da je bil žrtev neprimernega ravnanja ustanov ali teles Republike Slovenije, pritoži Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Posameznik se lahko ob prepočasnem delovanju oziroma nedelovanju slovenskih sodišč obrne tudi na Urad varuha človekovih pravic. Kontaktni naslov se glasi:
Urad Varuha človekovih pravic
Varuhinja: dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med.
Dunajska 56
1109 Ljubljana
Telefon: 01/475 00 50 oziroma brezplačna številka 080/15 30
Elektronska pošta: info@varuh-rs.si
Spletni naslov: http://www.varuh-rs.si/
Če so uporabljena vsa pravna sredstva, ki so na voljo v Sloveniji (to vključuje tudi neuspešno pritožbo na najvišje nacionalno sodišče, ki zadevo lahko obravnava), se lahko posameznik obrne na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu
4) Evropski varuh človekovih pravic (Médiateur européen, The European Ombudsman)
http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/vprasanje/news//3bd641c86a/?tx_evropafaq_pi1[q]=38&tx_evropafaq_pi1[view]=1
Ima nalogo zaščititi Evropejce pred nedelovanjem ali zlorabami administracije EU ustanov. Kontaktni naslov urada varuha človekovih pravic:
European Ombudsman
1 Avenue du Président Robert Schuman
B.P. 403
FR - 67001 Strasbourg Cedex
Telefon: +33 (0)3 88 17 23 13
Faks: +33 (0)3 88 17 90 62
Elektronska pošta: euro-ombudsman@europarl.eu.int
Spletni naslov: http://www.ombudsman.europa.eu/glance/sl/default.htm
Izčrpne in najnovejše informacije o delu varuha človekovih pravic so na voljo na:http://www.ombudsman.europa.eu
Vprašanje: Kakšna je funkcija evropskega varuha človekovih pravic? Kdo trenutno zaseda mesto evropskega varuha človekovih pravic?
Odgovor: Evropski varuh človekovih pravic preiskuje pritožbe o nepravilnostih v institucijah in organih Evropske unije (EU). Varuh človekovih pravic običajno vodi preiskave na podlagi pritožb, vendar jih lahko sproži tudi na lastno pobudo. Ne glede na to, da varuh preiskuje pritožbe o nepravilnostih v institucijah in organih EU, pa v njegovo pristojnost ne spadajo sodni postopki pred Sodiščem EU in Sodiščem prve stopnje. Evropski varuh pomaga v primerih, ki se nanašajo na naslednje tri vrste nepravilnosti pri delovanju organov in institucij EU: kadar institucija ne ravna v skladu s pravnimi pravili; kadar institucija ne spoštuje načel dobrega upravljanja; kadar krši človekove pravice. Primeri takšnih nepravilnosti so naslednji: upravne nepravilnosti, nepravičnost, diskriminacija, zloraba pooblastil, molk organa, zavračanje posredovanja podatkov, nepotrebna zamuda.
Evropskemu varuhu človekovih pravic se lahko pritožijo državljani države članice EU ali prebivalci v eni od držav članic. Prav tako se lahko pritožijo podjetja, združenja ali druga telesa z registrirano poslovalnico v Uniji. Pritožbo je moč vložiti po pošti, faksu ali elektronski pošti. Navodilo za pritožbo in pritožbeni obrazec sta na voljo na Uradu varuha človekovih pravic ter v okviru njegovega spletnega mesta. Sedanji evropski varuh človekovih pravic je Nikiforos P. Diamandouros, nekdanji grški varuh človekovih pravic.
V varuhovo pristojnost ne spadajo sodni postopki pred Sodiščem Evropskih skupnosti in Sodiščem prve stopnje. Varuh človekovih pravic prav tako ne preiskuje: pritožb zoper državne, regionalne ali lokalne organe oblasti držav članic, četudi se pritožbe nanašajo na zadeve EU (organi oblasti so na primer vladne službe, državni uradi in lokalni sveti); dejavnosti nacionalnih sodišč ali nacionalnih varuhov človekovih pravic - evropski varuh človekovih pravic namreč ni pritožbeni organ zoper odločitve teh teles; pritožb zoper pravne ali fizične osebe.
Varuh v okviru svoje preiskave deluje povsem samostojno, vendar pa pri tem delu nima na voljo nobenega formalnega sredstva prisile, s katerim bi lahko nepravilnost odpravil oziroma razrešil nastalo situacijo. Varuh torej ne izda nobene sodbe ali sklepa, s katerim bi organu ali instituciji EU naložil odpravo nepravilnosti.
Delovanje varuha temelji na neformalnih sredstvih. Včasih za odpravo nepravilnosti zadostuje že, da varuh človekovih pravic institucijo, ki je povzročila nepravilnost, obvesti o pritožbi. Institucija se potem na to obvestilo odzove in zadevo ustrezno reši. Če zadeva že med samo preiskavo ni zadovoljivo rešena, lahko varuh skupaj z organom in pritožnikom poskusi najti sporazumno rešitev, ki odpravi nepravilnost in zadosti pritožniku. V primeru neuspelega poskusa pomiritve, lahko varuh organu priporoči ustrezno rešitev primera, ki pa organ ne zavezuje in je ta ni dolžan upoštevati. Kot zadnje in najmočnejše orožje pa lahko varuh pripravi posebno poročilo Evropskemu parlamentu. To stori varuh takrat, kadar institucija ali organ ne sprejeme njegovih priporočil, oziroma se na njegove pobude ne odzove.
5) European Court of Human Rights
Council of Europe
The Registrar
F- 67075 Strasbourg - Cedex
Telefon: +33 (0) 3 88412018
Spletni naslov: http://www.echr.coe.int/
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ni del EU. Pritožba je lahko napisana v katerem koli od jezikov držav članic Sveta Evrope, t.j. tudi v slovenskem jeziku. Izpolnjen obrazec za pritožbo mora vsebovati naslednje: kratek povzetek dejstev in vaše pritožbe; navedbo pravic iz konvencije, ki so bile po mnenju tožnika kršene; pravna sredstva, ki jih je tožnik že izkoristil; kopije odločb, ki so jih tožniku v zvezi z zadevo izdali vsi zadevni organi oblasti (teh dokumentov sodišče ne vrača); podpis vlagatelja pritožbe ali podpis njegovega zastopnika.
V kolikor tožnik ne želi, da bi bili njegovi osebni podatki razkriti, mora o tem takoj obvestiti Sodišče in navesti razloge za slednje. Predsednik Sodišča nato odloči, ali je takšna zahteva upravičena. Na tej stopnji postopka ni potrebno, da bi tožnika zastopal odvetnik. V primeru, da se želi obrniti na Sodišče preko zastopnika, pa mora slednji skupaj z obrazcem poslati tudi pooblastilo, da lahko nastopa v imenu tožnika. Ob začetku postopka pred sodiščem tožniku ni potrebno osebno pripotovati na sedež Sodišča v Strasbourg na ustno predstavitev svojega primera. Sodna pisarna lahko tožnika zaprosi za dodatne dokumente, informacije ali pojasnila v zvezi z pritožbami.
Podrobnejše informacije o možnosti pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice je moč dobiti tudi na spletnih straneh Sodišča za človekove pravice in v:
Informacijsko dokumentacijski centru Sveta Evrope
Rimska cesta 16
1000 Ljubljana
Telefon: 01/421 43 00
Faks: 01/421 43 05
Elektronska pošta: info@coe.si
Spletni naslov: http://www.coe.si/
http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/vprasanje/news//b95078df24/?tx_evropafaq_pi1[q]=96&tx_evropafaq_pi1[view]=1
http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/vprasanje/news//cf5d808a96/?tx_evropafaq_pi1[q]=80&tx_evropafaq_pi1[view]=1
Vsaka država pogodbenica Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (državna pritožba) ali posameznik (individualna pritožba), ki trdi, da je žrtev kršenja Konvencije, lahko vloži svojo pritožbo neposredno na sodišče v Strasbourgu, navajajoč kršitev ene izmed pravic, določenih v konvenciji. Pomemben evropski pravni dokument je Konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (Ur.l. RS - MP, št. 33/1994), ki jo je leta 1950 sprejel Svet Evrope in temelji na Splošni deklaraciji človekovih pravic iz leta 1948. Na podlagi konvencije je bilo s protokolom ustanovljeno tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki lahko sprejme pritožbo od katere koli osebe, nevladne organizacije ali skupine posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev pravic. Prav tako nosi odgovornost izvajanja določil Konvencije tudi Odbor ministrov Sveta Evrope, ki je sestavljen iz zunanjih ministrov držav članic ali njihovih namestnikov. Svet Evrope je na področju varstva človekovih pravic sprejel še nekatere druge listine in konvencije. Med najpomembnejše spadajo: Evropska socialna listina (Ur.l. RS - MP, št. 24/1999), sprejeta leta 1996; Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih (Ur.l. RS - MP, št. 69/2000), sprejeta leta1992; Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (Ur.l. RS - MP, št. 2/1994), sprejeta leta 1987; Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin (Ur.l. RS - MP, št. 20/1998) sprejeta leta 1995; Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, sprejeta leta 2005.
Vprašanje: Kakšen je postopek pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice?
Odgovor: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je organ Sveta Evrope, t.j. institucije, ki ni ena izmed institucij Evropske unije (EU). Gre torej za dve popolnoma različni organizaciji, vendar pa so vse države članice EU tudi članice Sveta Evrope.
ESČP lahko sprejme pritožbo od katere koli osebe, nevladne organizacije ali skupine posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev pravic, ki izhajajo iz določil Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščin, sprejete leta 1950.
Tožnik je moral biti zaradi kršitve, ki jo navaja, neposredno in osebno prizadet. Ni se moč na primer na splošno pritožiti na nek zakon ali ukrep, ker se tožniku osebno ne zdi pošten, prav tako ni moč vložiti pritožbe v imenu drugih oseb (razen če so jasno določeni in je tožnik njihov uradni zastopnik). Čas za vložitev pritožbe je šest mesecev od datuma pravnomočne odločbe najvišjega sodišča v svoji državi. Po tem roku sodišče ne more več sprejeti pritožbe. Ni pa dovolj, da je tožnik izkoristil vsa pravna sredstva v svoji državi, temveč je potrebno, da se je v njih dejansko pritožil zaradi domnevne kršitve pravic, varovanih s konvencijo.
Tožniku ni potrebno biti državljan ene od držav članic Sveta Evrope. Tožbo lahko vloži na naslednja dva načina: sodišču pošlje pismo, v katerem jasno opiše svojo pritožbo; napiše pritožbo na za to namenjen obrazec, ki je na voljo na spletnem mestu Sodišča.
Imate vprašanje o EU? Vprašajte Europe Direct! (00 800 67 89 10 11, kjer koli v EU, med tednom od 9.00 do 18.30 po srednjeevropskem času.)
Tina Vončina, tel: 01 252 88 13, faks: 01 425 20 85, GSM: 041 750 255, e: tina.voncina@ec.europa.eu
Saša B. Golob, tel: 01 252 88 14, faks: 01 425 20 85, GSM: 051 610 400, e: sasa.golob@ec.europa.eu
Špela Horjak, tel: 01 252 88 12, faks: 01 425 20 85, GSM: 051 610 401, e: spela.horjak@ext.ec.europa.eu
Melita Podhovnik, tel: 01 252 88 07, faks: 01 425 20 85, e: melita.podhovnik@ec.europa.eu
Imate vprašanje s področja EU? Odgovor poiščite v Evropomočniku! Brezplačna številka: 080 2002 ali spletni obrazec (http://www.evropa.gov.si/index.php?id=578) ali
evrofon@gov.si.
- Informacijske točke: Europe Direct, Evropski dokumentacijski centri, Hiša Evropske unije
- Ambasadorji Evropske unije: Team Europe, Euro Team
http://europa.eu/index_sl.htm
http://curia.europa.eu/jcms/jcms/T5_5133/kontakti
http://www.ombudsman.europa.eu/home/sl/default.htm
http://www.ombudsman.europa.eu/atyourservice/ataglance.faces
Kdo mi še lahko pomaga?
Če imate težave z državno, pokrajinsko ali lokalno upravo, lahko stopite v stik z ustreznimi nacionalnimi ali regionalnimi varuhi človekovih pravic ali odbori za peticije. Podrobnosti, kako stopiti v stik z njimi, so na voljo na spletni strani Evropskega varuha človekovih pravic, lahko pa jih dobite tudi po telefonu. Za odgovore na vaša vprašanja v zvezi z EU lahko pokličete EUROPE DIRECT na brezplačni telefonski številki: 00 800 6 7 8 9 10 11 ali obiščete njihovo spletno strani na strežniku Europa: http://europa.eu/
http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/vprasanje/news//f45f4cd4e3/?tx_evropafaq_pi1[q]=54&tx_evropafaq_pi1[view]=1

@konec--------črnc je le ščitil tole udbomafijo rekoč, da se jih brez dokazov ne sme osirat po forumih, potem mu je eden to nazaj zabrusil, pa ga je začel žalit in zato so stvari izbrisali, toliko o tem

ne vem kdo je crnc, kaj je sploh napisal...ampak ima mojo podporo......mafijo in mafijače je treba vedno ustaviti

pozarreport je liberTALEC...., trenutno se boji, ker ve, kaj lahko storili kurčanova svinjska udbomafija in balkanski zorangutangovićev zverinski klan........
pozar, vse moje razumevanje in podporo....s strani trdega kulturno evropskega konservativca in KONEC

Pizda ste naivni, a vam še ni jasno, da plačane forumske ovce smetijo in strašijo po forumih z IP, da bi utišali ljudstvo ali kritično misel. Tisti nick "pozareport" sploh ni od lastnika tega portala, ampak lep primer ustrahovanja. Spomnite se tistih februarskih dni, ko je eksplodirala ta afera. Bilo je polno novonastalih nickov po vseh forumih, ki so najprej relativizirali zadevo, potem pa so na veliko začeli objavljati poste, ki so ali preusmerjali pozornost ali grozili z objavo IP ali namerno zmanjševali preglednost forumov z raznimi posti čez celo stran.... skratka zgodba se ponavlja. A narod očitno odpira oči in internet dela svoje. hahahaahahaha jebite se vi pasjejebci.

U polciji se balkanskea bojevnika bojijo bolj kot vseh bulmastifov. Tam se bo šele pokazalo kakšna drhal je naša elita in tudi tile peseki bodo dobili svoj košček v celotnem mozaiku.

komentarji služijo samo za zamegljevanje dejstva, da je az vso sranje odgovoren Pahorek. On je obljubil resnico in epilog. Zato ga je potrebno zapreti, zaradi vse škode ki jo povzroča s svojim mafijskim nedelovanjem. On je tači slovenske sprijene elite

Tajna številka policije???Kako če takoj vedo kdo je klical!
Tajni sodelavec??Kako če so ga oni poslali, sedaj ga pa žrtvujejo??
Jevšek verjamem da imaš vsega dovolj in greš raje v pokoj, kot to skorumpirano šefovstvo prenašat!
Namesto, da bi delali z roko v roki, se sedaj med sabo obtožujete in se vam v brk smejijo že klošarji in restanti.

kadar koli in kjer koli se pojavi kak osebek iz vladne koalicije ali njim pripadajoč vidim v njem sodelavca z "PASJO AFERO" tega se rdečkarji in oranžovci nebodo rešili, takih perverznih stvari še med vojno niso delal, da se ena politična elita jebe z psi, taista politična vladna opcija jih pa ščiti, fuj in fej perverzni "unterhund" še in še, da si upate ljudem v obraz pogledat, ampak seveda, ker nimate karakterja, morale in etike, ker ste slabši kot žival, to ste ja vsi ki podpirate to "pasjo svinjarijo, ki mora en človek umret, ker ga je še živeči prepričeval, da je dobil pse vrnjene, ker se je taisti hodil tja izživljat, po umoru pobegnil iz mesta "tatort", potem pa se njegova partnerica vkluči in začne se lds-arska koalicijska mrežnata svinjarija jebanje psov te vlade..... greste mi na bruhanje, ja za pobruhat ste, ne obesit vas je treba za noge sredi Ljubljane in tam vas naj narod pljuva, to si zaslužite in nič drugega.