A ni zanimivo? Ko kakšno katoliško društvo kandidira na razpisu in dobi denar od države za kakšen projekt, razni bizgeci tulijo, da RKC ropa davkoplačevalsko blagajno (plus neplačevanje davkov, kar je sicer laž - oproščena je le davka na prostovoljne prispevke, kar sicer velja za vse verske skupnost ter humanitarne organizacije). Ko pa vsi Slovenčki plačujemo gejevske maškarade, je pa vse OK. Ne me basat!!

Kresalka in Senica bi lahko podprla Parado ponosa, kot donatorja in najverjetneje tudi člana. Nisem proti enospolni skupnosti, vsem pravicam kot gre dvospolni skupnosti, pravic do dedovanja, pokojnine....sem pa proti POSVOJITVAM otrok takšnih parov, razen, če je eden biološki starš. Sama izhajam iz enostarševske družine in iz izkušenj vem, da sem celo mladost iskala svoj drugi del in močno trpela zaradi tega. Tiste, ki zagovarjajo takšne posvojitve bi vprašala, ali se strinjajo, da bi šli njihovi otroci ali vnuki v posvojitev v enospolno skupnost? KK in Ziherl, vneta zagovornika novega družinskega zakonika nista zmožna pomesti pred lastnim pragom....sama vesta zakaj. Ravno tako Repovž, ki ga je žena vrgla čez prag. Verjetno ni opravljal funkcije moža.....Žalostno je, da se več denarja dobi za samopromocijo, kot za druge prepotrebne skupine. Sicer pa je s tujim k......lahko mahat po koprivah.

Meni samo preposto ni jasno zakaj delajo geji in lezbijke takšen hrup okoli sebe? Nihče jim noče nič, naj v miru živijo kot želijo. Ekscesi se pa dogajajo tudi med "normalnim" folkom. Sosed te takoj na hruli, če parkiraš na njegovem skidanem parkingu, pa ni ne duha ne sluha, da si lezbijka al pa gej. Nehajte z galamo.

INTERVJU Z ALEŠEM PRIMCEM
Zakaj se vam zdi zavzemanje, da ima vsak otrok pravico do očeta in mame tako pomembno?
Vsak otrok ima mamo in očeta, da pride na ta svet, onadva sta temeljni sestavni del otrokove identitete. To je naravna zakonitost. Za otroka je pomembno, da spozna njuni naravi, saj pri ljubezni, čustvovanju, razmišljanju, vzgoji, pogledih na svet in potrebah za otrokov razvoj, potrebuje različnost njune narave. Otrok ima torej naravno pravico, ki je hkrati tudi njegova človekova pravica do mame in očeta in država mu te pravice ne sme vzeti.
Kaj menite, da bi bilo še potrebno narediti za dobrobit družin v Sloveniji?
V zadnjem času se pojavlja kar nekaj predlogov, da bi se že pridobljene pravice družin zmanjšale (manjše plačilo za varstvo in nego bolnega otroka, zmanjšani socialni prejemki za otroke ipd.). To je potrebno preprečiti in staršem še pomagati, jih podpreti, npr. pri pokojninski reformi. Predvsem pa v družinah rabimo čas drug za drugega in vzdušje v družbi, ki bo naklonjeno družinskemu življenju.
V torek, 29. junija 2010, je potekala seja matičnega odbora. Na seji je prišlo do incidenta. Zakaj vam je predsednica Černakova odvzela besedo in prekinila govor?
Na tej seji je bilo veliko odličnih razprav in argumentov, ki so pokazali, da država nima pravice nobenemu otroku vnaprej vzeti mame ali očeta, da sta mama in oče otrokova temeljna, naravna in človekova pravica itn. Tudi sam sem govoril o teh stvareh in med drugim opozoril še na nestrokovno pripravljen predlog zakonika, sporno financiranje, na spreminjanje naših vrednot in družinske zakonodaje ter izpostavil ne družinski življenjski slog, ki ga na internetu propagira ena od homoseksualnih organizacij v Sloveniji in je tudi aktivno vključena v kampanjo zagovornikov predloga Družinskega zakonika. Ko sem govoril o slednjem, mi je z neresnično obtožbo, da govorim sovražno, vzela besedo. Nisem govoril sovražno, ampak samo navajal tisto, kar je javno objavljeno (opisi krajev, kjer so istospolnim osebam na voljo priložnostni spolni partnerji).
Argumenti predsednico odbora očitno spravljajo iz tira. Ker si gospa ni upala na glas priznati, da težko prenaša drugače misleče, (to se sicer na daleč vidi in ne more skriti), je na isti seji našla zelo nenavaden razlog za še en napad – motila jo je šahovska ura s katero sem meril čas. Uro sem prinesel s seboj, ker je na prejšnji seji zagovornike pravice otroka do mame in očeta večkrat prekinjala, češ da smo predolgi. Zanimivo, da jo je šahovska ura začela motiti proti koncu seje, čeprav sem jo uporabljal od začetka in tudi pojasnil, zakaj sem jo prinesel.
Na koncu je Črnakova napovedala, da ne boste več smeli sodelovati na prihodnji seji odbora. V javnosti so se pojavili komentarji, da gre za kratenje svobode govore, po drugi strani pa, da je to pravilno. Kaj vi menite o tem?
Gre za šikaniranje in kratenje svobode govora, o tem ni nobenega dvoma. Na to smo se v zadnjih mesecih že kar navadili, čeprav se s tem, da iz nas hočejo narediti drugorazredne državljane, nočemo sprijazniti. Sam še vedno upam, da si bo gospa premislila in nam na koncu omogočila sodelovanje v nadaljevanju razprave o predlogu Družinskega zakonika na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, saj je to sporno odločitev razglasila v velikem čustvenem razburjenju. Če že sama ne bi zmogla racionalnega razmisleka in noče poslušati nas, verjamem, da se bo našel kdo iz njenih vrst, ki ji bo razložil, da Civilne iniciative za družino in pravice otrok ni pametno izključevati iz razprave.
Zadnje čase opozarjate na pritiske, ki jih doživljate vi in Civilna iniciativa. Kdo pritiska?
Pritiskov je precej, iz različnih strani, to se ne dogaja samo meni, ampak tudi drugim. To smo vedeli že na začetku. Seveda tvegamo. Kaj vse so tvegali naši predniki, ko so delali stvari, v katere so verjeli in kakšno ceno so mnogi za to plačali! Jaz verjamem, da delamo dobro in pravo stvar. Če moramo za to kaj plačati, pač bomo.
S kom vse Civilna iniciativa sodeluje?
Sodelavcev je vsak dan več. Prosimo ljudi, da se nam pridružijo in aktivno sodelujejo v prizadevanjih za družino in pravice otrok. Tudi to priložnost bi želel izkoristiti za to, da vse bralke in bralce Časnika povabim, da se nam pridružijo, najlažje preko www.24kul.si.
Radi bi sodelovali tudi s predlagatelji Družinskega zakonika in njihovimi podporniki, vendar žal, zaenkrat oni za to ne kažejo interesa. Ministru Svetliku smo na primer že večkrat predlagali, da bi se srečali in pogovorili, prav tako poslanskim skupinam vladnih strank. Predstavniki organizacij istospolno usmerjenih že nekaj mesecev vztrajno odklanjajo celo javna soočenja mnenj z nami, zaradi česar je bilo odpovedanih kar nekaj oddaj.
Zbrali ste 50.000 podpisov. Kaj sedaj?
50.000 ljudi je že podpisalo peticijo Za družino in pravice otrok. To je čudovito. Ob tem me preveva občutek veselja in hvaležnosti. Se pa zavedam, da smo komaj na pol poti. Naš načrt je, da bi v prihodnjih mesecih peticijo podpisalo več kot 100.000 ljudi in naša naloga je, da jim omogočimo, da to naredijo.
Verjamete, da bodo vaši podpisi ustavili zakonodajna kolesja?
Trdno sem prepričan, da tak zakonik, ki bi izenačeval zakonsko zvezo in istospolno zvezo ter omogočal posvojitve otrok v istospolno zvezo, ne bo uveljavljen. Na kakšen način ga bomo ustavili, pa je v veliki meri odvisno od predlagateljev. Upamo, da bodo čim prej sprevideli, da to, kar delajo, ni prav, da tega velika večina ljudi ne podpira in se bodo sami ustavili.
Zakaj zgledi iz tujine (zavrnitev zakonodaje v Avstriji in na evropskem
sodišču) po vašem mnenju ne vplivajo tudi na naše razmere?
Predlagatelji in zagovorniki spornega predloga Družinskega zakonika zaenkrat ne kažejo posebnega zanimanja za argumente, ne za domače ne za tuje, ampak tiščijo z glavo skozi zid. Nenazadnje so zakon pripravili tako, da so veliko večino stroke, ki bi pri pripravi Družinskega zakonika morala imeti glavno besedo, enostavno izločili iz priprave, sedaj hočejo pa še nas. Ampak s to logiko izključevanja dolgo naprej ne bodo mogli iti. Ljudstva se v demokraciji ne da izključiti.