Mogoče je na prvi pogled z odstopom gospodarskega ministra Mateja Lahovnika videti, kot da je stranka Zares po udarcu, ki ga je utrpela s pismom, ki ga je napisal predsedniku vlade in z njegovim izstopom iz stranke, iz politike le odstranila priljubljenega ministra in s tem nevarnega tekmeca. Da si bo verjetno ohranila ministrstvo. A cena je zelo visoka.
Stranka Zares se pod Gregorjem Golobičem že kar nekaj časa potaplja. Ni samo problem v Ultri, ki je predsednika stranke, ki je hotel postati vodja politične levice, stala te možnosti. Stranka nikoli, čeprav je veliko obetala, ni uspela mobilizirati kaj veliko podpore. Nova politika se je izjalovila, stranki ni uspelo konkurirati Pahorjevi SD. Za prihodnost se zdi, da ta nova politika nima veliko možnosti, da se obdrži in da je Golobičeva politična kariera v slepi ulici. Zares bo težko vstal od mrtvih in lahko na naslednjih parlamentarnih volitvah ali pade na raven nepomembne strančice, ali pa se dokončno potopi. Zanimivo, podobno kot konkurenti v LDS-u. Po drugi strani se SD-ju in Pahorju tega ni bati.
Matej Lahovnik je bil, ne glede na nekatere kritike, dokaj priljubljen minister in vtis, ki ga daje ves zaplet je, da gre za človeka, ki mu je bilo dovolj umazanega ravnanja. Nekateri bodo tudi rekli, da zapušča potapljajočo se barko, a upam si staviti, da bo večina v Lahovniku videla žrtev, ki je opozarjala in še opozarja na nepravilnosti. Nikakor lepa popotnica za Zares, saj ga bodo z vsakim protinapadom delali za mučenika, sebe pa za koruptivno stranko, katere besede o novih vrednotah so le metanje peska v oči. Očitki v zvezi s TEŠ 6 bržkone ne bodo delovali.
Bolj bodo napadali, slabše bodo videti in edina prava možnost, da se obdržijo v koliko toliko dobrem stanju, je da ne vlečejo okostnjakov iz omar in raje utihnejo ter upajo, da bo volilno telo na vse skupaj kmalu pozabilo. Negativna prtljaga bo seveda ostala in se je ne bodo znebili brez zamenjave predsednika stranke. Problem je le, da bodo težko dobili obraz, ki bi prepričal volivce. Slovenija jih ni ravno polna.
Pahor medtem nima veliko možnosti. Z Golobičem se ne more prepirati, saj njegovo stranko potrebuje, tako da bo vlada obstala. Koristi mu, da se njegovi nasprotniki, od LDS-a, DESUS-a do Zares-a uničujejo sami.

Ti so čisto prfuknjeni, tu v Mariboru bodo pred volitvami še koga zaštihali. Sam da ne bodo Kanglerja fentali, to me je strah.

POLITIČNA STRANKA ZARES IN NOVINARJI so si podobni v eni stvari. Delajo se, kot da se spoznajo na novinarsko svobodo, a v resnici so oboji daleč daleč stran od tega pojma. To, kar danes berem v medijih, je sramota za slovenski medijski prostor. Če je kdo v konfliktu interesov, je stranka Zares, ki misli, da lahko obvladuje državljane preko slovenskega medijskega prostora in nam sporoča največje oslarije, ki zrastejo na njihovem zeljniku.
Žalostno je, da je v tej godlji pristal tudi predsednik državnega zbora Gantar. In to prostovoljno. S polno zavestjo. Njegove zadnje izjave so tako samo še dokaz več, da bi že kdaj moral odstopiti s položaja predsednika državnega zbora. Je namreč to najvišje zakonodajno telo v državi, a njegov predsednik misli, da je last stranke Zares. Gantar, odstopi.
Novinarje pa prosim,da prenehajo s pisanjem po nareku in da končno prično delati v interesu državljanov. Sama sem v svojih blogih že vnaprej predvidela stvari, jaz, čisti anonimus, ki nimam nobene možnosti sodelovanja na tiskovnih konferencah, kjer se postavljajo vprašanja, anonimus, ki nimam nobene možnosti, da postavim vprašanje po e-pošti ali navadni pošti in dobim odgovor. Pa sem prišla do svojih osebnih zaključkov, medtem ko tako opevani svobodni novinarji niso sposobni enega vprašanja, ki bi oprostite izrazu, končno trgala gate? In da bi končno slovenski novinarji sami pripeljali eno samo samcato stvar tako daleč, da bi zaradi tega odkritja odstopili ministri. Kako da jih ni sram, da v državi odstopa minister, ki pove, zapiše, zakaj odstopa, novinarji pa pišejo bedarije in postavljajo vprašanja nevredna novinarskega poklica.
Tako da je v tej državi postalo vse skupaj že brez veze, branje dnevnikov, branje tednikov, branje elektronskih medijev, vse skupaj je brez veze, ker vsi, prav vsi novinarji s politiki vred grdo lažejo slovenskim državljanom. A to pove več o njih samih, kot o nas, naivnih državljanih. Pove nam, da smo mi res neuki, a da so politiki in novinarji tisti, ki zlorabljajo našo neukost in naivnost. V nekaterih pravnih poslih je to kaznivo, a pri vodenju države je to dovoljeno, celo več, to je zaželjeno.
Izjave Pahorja z današnje tiskovne konference so žaljive za vse tiste državljane, ki vemo, kako bi naj potekalo demokratično vodenje države. Ki vemo, da so nas svobodni novinarji potisnili v kot. Ker so to peresa državljanov, ki so se prodala za denarne interese. In nam tako odvzela možnost, da prek svobodnih novinarjev odkrivamo nepravilnosti in nezakonitosti.