To so ljudje, ki jih spoštujem.Ponosni so na svojega očeta,na svoje korenine,ne pa kot nekateri,ki zatajijo svoj rod,svoj jezik,svojo domovino in spremenijo celo priimek in vero,ker jim pač ustreza v okolju v katerem živijo.Parvenije prezira vse svet!Vsak od nas bi moral vedeti,kje mu je mesto in še enkrat,moj poklon temu Špancu.Sedaj bom gledala na nogometaše z drugimi očmi.Takšno pokončno držo je pokazal tudi Zidan,ko mu je psoval mater nogometaš nasprotnega moštva.

Tudi jaz sem taksist. Slišal sem o nas že marsikaj. Delo rad opravljam in mi na misel ne pride, da bi se lotil kaj drugega. Pa čeprav ni bogve kakšen zaslužek. Vozila imam tri, čista in vzdrževana. Najstarejši je letnik 1999! Vozim vse sorte folk, od otrok v šolo, ljudi k zdravniku, mladino, turiste, poslovneže, lepe punce-dame, tudi nekatere predstavnike naše prve lige, skratka pester seznam. Zgodilo se je nekajkrat, da nisem dobil plačila, so what! Mi je rekel Amerikanc, da sem drag, sem ga poslal nekam in naslednjo minute me je Rus prosil, da sem ga peljal ne daleč, mi je dal 100$. Se mi je pa zgodilo, da sem v karieri rešil vsaj trem osebam življenje. Pred nedavnim, dojenčku! Toda to je zgodba za film. Vprašanje! Naj se tega sramujem?

Pri nas ima taxist res negativen prizvok, vendar, vsako delo je častno. Kariera nogometaša pri 34-ih gre počasi h koncu in hvalevredno je, da človek ne bo obsedel križem rok in sanjal ter jokal glede kakšne življenjske rente, kot to počnejo nekateri naši olimpioniki.