objavi na
pozareport.si

forum

Mediji

Sreda, 27. januar 2010 ob 09:10

V senci padlega Erjavca včeraj črni torek za urednika Žerdina in Koširja
Odgovorni urednik časnika Dnevnik Ali Žerdin je v pisarni predsednika uprave podpisal svoj odstop, odgovorni urednik Dela Darijan Košir, ki naj bi ga odstopili danes, pa se je komaj rešil
2010 Pozareport

Odpri galerijo


V senci famoznega odstavljanja ministra za okolje in prostor Karla Erjavca v državnem zboru je včeraj "padel" odgovorni urednik časnika Dnevnik Ali Žerdin, danes pa naj bi skoraj odletel odgovorni urednik časnika Delo Darijan Košir.
Padec Alija Žerdina je v zraku visel že dlje časa, sodu dno pa naj bi izbili zadnji podatki Nacionalne raziskave branosti (za leto 2009), ki so obelodanili, da je doseg Dnevnika dramatično zdrsnil na 111 tisoč izvodov, kar je celo manj od mariborskega Večera. To je prižgana rdeča luč za oglaševalce, Žerdinu pa naj bi očitali tudi pomanjkanje "leadershipa" in vodstvenih kompetenc, s predsednikom uprave Dnevnika Brankom Pavlinom pa sta si že nekaj mesecev nagajala pri imenovanjih članov uredništva.
Mimogrede, padec prodane naklade in branosti Dnevnika v preteklem letu res ni "samo" Žerdinova zasluga. Prejkone konstantno padanje naklade se vleče še iz časov prejšnjega odgovornega urednika Mirana Lesjaka, delno pa je tudi posledica internetnega booma. Dnevnik ima namreč veliko težavo s svojo bralsko populacijo: povprečni bralci časnika Dnevnik so levo usmerjeni ljubljanski upokojenci, ti pa po naravni poti izginjajo. Zato Dnevnik doživlja podobno usodo kot Nedeljski Dnevnik ali revija Jana (Delo Revije), kjer bralci dobesedno fizično izginjajo, mlajše generacije pa dnevne novice konzumirajo skoraj izključno na spletu.
Uredništvo Dnevnika se je po naših informacijah razklalo na dve frakciji, ki pa ju Ali Žerdin ni (z)mogel več miriti in obvladovati. Prvo naj bi vodili urednica Poslovnega Dnevnika Suzana Rankov in njena tesna sodelavka Vesna Vuković, urednik sobotne priloge Dnevnikov Objektiv ter bivši urednik kulture Aleš Čar, in urednik Dnevnikovega spletnega portal Devnik.si Milan Slana, vse pa kaže, da se je tej frakciji priklonil tudi predsednik uprave Branko Pavlin. Ti naj bi zahtevali drugačno uredniško politiko in način pisanja ter novo plačno politiko, vezano predvsem na število objavljenih, po možnosti ekskluzivnih člankov, druga frakcija, ki naj bi jo tvorili stari Dnevnikovi žurnalisti in žurnalistke (denimo Ranka Ivelja in Miča Vipotnik), pa naj bi se zavzemala za ohranitev obstoječega stanja, sistema komotnega nagrajevanja in pridobljenih privilegijev. Medtem ko je prva frakcija številčno šibkejša, vendar očitno vplivnejša, je druga frakcija številčno precej večja in ji menda pripada večina novinarjev Dnevnika, trdijo naši viri.
Ali Žerdin je na "sporazumni odstop" pristal včeraj dopoldne, potem ko naj bi ga Branko Pavlin tako rekoč zaprl v pisarno in zahteval njegovo glavo. Žerdin bo funkcijo odgovornega urednika prenehal opravljati 10. februarja, vrnil pa naj bi se v uredništvo Dnevnikovega Objektiva, kamor je tudi prišel iz tednika Mladina, predestiniran, da zamenja Mirana Lesjaka. Med favoriti za prevzem funkcije odgovornega urednika Dnevnika so Suzana Rankov (čeprav trdi, da je to ne zanima), Aleš Čar in Milan Slana, Zlatko Šetinc, odgovorni urednik "Nedeljca" in prej dolgoletni odgovorni urednik Dnevnika, pa nima večjih možnosti, predvsem zaradi specifičnih odnosov s Pavlinom.
Zanimivo je tudi, da je včerajšnja novica o padcu Alija Žerdina v spletne medije zašla prej, kot so na Dnevniku izdali uradno sporočilo za javnost.
Na današnji seji nadzornega sveta Dela pa naj bi na predlog predsednika uprave Jurija Giacomellija zamenjali odgovornega urednika časnika Delo Darijana Koširja, na njegovo mesto pa postavili urednico Nedela Romano Dobnikar Šerugo. Vendar se to ne bo zgodilo, še več, potem ko je Giacomellijev načrt včeraj popoldne pricurljal v javnost, to vsi (ne)uradno zanikajo, čemur pa ne definitivno ne gre verjeti.
Po naših informacijah je zamenjavo zaslutil Košir, zato naj bi zadevo zvito spravil v javnost, preko svojega brata Mateja Koširja na spletni strani Zurnal24.si, kjer je Matej Košir eden izmed urednikov. Žurnal24 pa ni razkril samo načrta o Koširjevi zamenjavi, ampak tudi razširil novico o nekakšnem uporu in revoltu med novinarji na Delu (zaradi zamenjave Koširja, halo?!), to pa naj bi "prestrašilo" posamezne člane nadzornega sveta Dela. Zadevo naj bi ustavil nadzornik Robert Šega, sicer predsednik nadzornega sveta Mercatorja; res pa naj bi bilo tudi, da je Giacomelli zamenjavo Koširja in postavitev Dobnikarjeve premalo uskladil z nadzorniki Dela. S poslovno in prijateljsko navezo Šege, predsednika uprave Mercatorja Žige Debeljaka in odvetnika Mira Senica naj bi Košir v prihodnje tudi skušal reševati svojo pozicijo; z argumenti, da ga ruši stranka Zares, preko "njihovega" Giacomellija, ki naj bi ga nastavila lider Zaresa Gregor Golobič in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Da je Giacomelli na mesto predsednika uprave Dela res prišel s podporo Lahovnika in Golobiča, ne izključujejo niti naši viri iz Pivovarne Laško, vendar opozarjajo, da je Jurij Giacomelli – od vseh kandidatov, ki jih je izbrala kadrovska agencija Profil – imel tudi najboljše kvalifikacije.
Kar zadeva Romano Dobnikar Šeruga, je vsekakor na mestu vprašanje, po kakšni logiki je RDŠ sploh lahko odgovorna urednica Dela?! Gre za ljubljenko nekdanjega odgovornega urednika Dela Mitjo Meršola, aktualnega ljubljanskega mestnega svetnika na Listi Zorana Jankovića, in urednico Nedela, ki še najraje objavlja in honorira potopise svojega moža in popotnika Zvoneta Šeruge; ni kaj, gre pač za tipičen primer negativne kadrovske selekcije in odraz povprečnosti Delove novinarske scene. Čeprav je s tajkunsko zgodbo Boška Šrota globoko zapacanega Darijana Koširja - zaradi ugleda Dela, kolikor ga je še ostalo - nesporno treba zamenjati.
Prva Giacommellijeva izbira za novo odgovorno urednico Dela je sicer bila novinarka Tanja Starič, ki pa je ponujeno funkcijo odklonila. Giacommelli naj bi se zadnje čase precej družil tudi z nekdanjim odgovornim urednikom Dela Janezom Markešom, čeprav slednji nima možnosti, da bi zamenjal Koširja. Je pa Koširjev velik nasprotnik, predvsem v navezi z Mišom Renkom, nekdanjim izvršnim urednikom Dela in članom bivšega Delovega uredniškega triumvirata (do selitve v skupne prostore famozne integrirane redakcije sta Markeš in Renko delila pisarno), skupaj s Koširjem in Vojkom Flegarjem. Renko in Flegar (Vojko Flegar je po odhodu z Dela ustanovil spletni portal Razgledi.net) Koširju očitata, da se je "prodal" Danilu Slivniku, ko je slednji s pomočjo Janševe vlade prevzel Delo, Renko pa Koširju še posebej zameri, da je lani z mesta urednice Delove Panorame odstranil njegovo ženo Jožico Grgič. No, tudi Renko se omenja med možnimi kandidati za Koširjevega naslednika. Je pa Giacomelli Markešu ponovno zvišal komentatorsko plačo; konec leta je namreč iztekel pogodbeni aneks, s katerim mu je plačo povišala nekdanja predsednica upravnega odbora Dela Marjeta Zevnik, na lobistično zahtevo odvetnika in Markeševega prijatelja Stojana Zdolška, ki je bil sredi Šrotove tajkunizacije podpredsednik nadzornega sveta Dela.
Za stanje duha na Delu je (bil) indikativen tudi pogovor med Giacomellijem in odgovornim urednikom Reporterja Silvestrom Šurlo; zgodil se je 21. decembra lani v pisarni predsednika uprave Dela v 14. nadstropju Delove stolpnice, imenovane Črna vdova, kamor je Giacomelli povabil Šurlo. Presenečenemu Šurli je Giacomelli najprej predlagal odkup tednika Reporter, ker naj bi Delo potrebovalo takšen tednik in nove blagovne znamke, nato pa je Šurli brezplačno ponudil prevzem blagovne znamke Mag, ker Delo menda ne ve, kaj bi z Magom počelo. Mimogrede, Mag je – poleg FT – še vedno najmanj brana priloga Dela; bere jo celo manj bralcev, kot kupi ponedeljkovo izdajo časnika Delo, kjer sta vloženi obe prilogi; kar pomeni, da številni bralci Dela prilogi FT in Mag enostavno vržejo v smeti.
Sicer pa naj bi se za Delo zanimali štirje potencialni kupci: avstrijska Styria, nemški Waz, italijanska medijska družba Mediaset, ki je v lasti premiera Silvia Berlusconija in savdskega princa Al-Waleed bin Talala, ter družba zamejskih Slovencev KB 1909 iz Nove Gorice, ki je že lastnica tednika Mladina. To so nam potrdili tudi naši viri iz Pivovarne Laško, ki pa so menijo, da Styria Dela ne bo kupila, saj naj bi imeli že sami dovolj finančnih težav. Kljub porastu branosti brezplačnika Žurnal24 naj bi Styria, ki je v posredni lasti katoliške cerkve iz Gradca, imela v Sloveniji z brezplačnikom Žurnal nekaj več kot 20 milijonov evrov nakopičene izgube (zato naj bi intenzivno razmišljali, da bi ukinili dnevnik, zadržali pa sobotno izdajo Žurnala ter spletni portal Zurnal24.si), pa je malo verjetno, da bi se lotili prevzema Dela, kvečjemu morda Večera. Nemški Waz naj bi bolj kot nove investicije v stare časopise zanimale poslovne možnosti, povezane s televizijami in spletnimi portali, zato naj bi na seznamu resnih kupcev dejansko ostala samo Mediaset in KB 1919. Vendar slednji menda nimajo dovolj denarja (za nakup Dela naj bi bilo potrebnih najmanj 60 milijonov evrov), poleg tega bi utegnil izbruhniti nov škandal, če bi nakup Dela financirala kakšna slovenska banka v državni lasti. Vik in krik bi zagotovo zagnala opozicija, saj naj bi na družbo KB 1919 velik vpliv imela Gregor Golobič in nekdanji predsednik države Milan Kučan. Prodaja Dela Berlusconiju pa bi nesporno imela še večje politične dimenzije, zato si uprava Pivovarne Laško tega koraka sama, brez ustrezne politične privolitve, realno ne upa in ne more privoščiti. Berlusconijev Mediaset se je zanimal tudi za nakup ljubljanske komercialne televizije Info TV, za Berluconija pa je lobirala nekdanja razvpita državna sekretarka in bivša predsednica nadzornega sveta Dela Andrijana Starina Kosem. Sicer pa je lastnica Dela de facto še vedno avstrijska, po novem podržavljena banka Hypo-Alpe-Adria Bank, kjer je nekdanji prvi človek hobotnice Pivovarne Laško Boško Šrot tako imenovani "osrednji slovenski časnik" zastavil za približno 60 milijonov evrov, poroštvo pa – po naših informacijah - poteče junija letos.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Karla Erjavca ali žerdin Darijan Košir Brankom Pavlinom Mirana Lesjaka suzana rankov Vesna Vuković Aleš Čar Milan Slana Ranka Ivelja Miča Vipotnik Zlatko Šetinc Jurija Giacomellija Romano Dobnikar Šerugo Mateja Koširja Robert Šega Žige Debeljaka Mira Senica Gregor Golobič matej lahovnik Mitjo Meršola Zvoneta Šeruge Boška Šrota Tanja Starič Janezom Markešom Mišom Renkom Vojkom Flegarjem Danilu Slivniku Janševe Jožico Grgič Marjeta Zevnik Stojana Zdolška Silvestrom Šurlo Silvia Berlusconija Al-Waleed bin Talala Milan Kučan Andrijana Starina Kosem

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

cox

2015-03-19 08:29:19


zmagal je ptičar

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

V senci padlega Erjavca včeraj črni torek za urednika Žerdina in Koširja