objavi na
pozareport.si

forum

Ponedeljek, 25. januar 2010 ob 07:05

Kako je obogatel Stojan Petrič, mož, za katerega je Golobič mali vajenec
Črno na belem: kako je prvi človek koncerna Kolektor in član nadzornega sveta NLB sprivatiziral podjetje iz Idrije
2010 Pozareport

Odpri galerijo

Branko Tomažič, nekdanji predsednik uprave novogoriškega Hita in nesojeni poslanec na listi stranke Zares, ki velja za neformalnega vodjo tako imenovanega "Golobičevega igralniškega lobija", je leta 2006, ko je moral zapustiti Hit, začenjal velike družinske posle v tujini; skupaj s sinom Borisom Tomažičem sta poslovala predvsem v Južni Ameriki, preko slamantih podjetij na Nizozemskem in Nizozemskih Antilih, kar so pred kratkim razkrili novinarji Delova priloge Mag. Vse skupaj se je očitno končalo bolj klavrno, mi pa danes razkrivamo doslej prikrite posle enega izmed Tomažičevih presenetljivih partnerjev, Stojana Petriča, vodilnega človeka družbe Kolektor Group iz Idrije ("core biznis" idrijskega koncerna Kolektor je razvoj, proizvodnja in trženje komutatorjev), ki je po pričujočih podatkih pravi specialist za poštne nabiralnike. Ali drugače, predsednik stranke Zares Gregor Golobič je za Petriča, kar zadeva off-shore podjetja, tako rekoč vajenec.
Eden izmed Petričevih zasebnih projektov je povezan prav s Tomažičem; njegovo razvpito pojetje Diamond, katerega direktor je župan Šempetra Dragan Valenčič (član Socialnih demokratov), in Petričev Kolektor Group, sta na Nizozemskem ustanovila slamnato podjetje Hiko Investment. Direktorja sta oba, Tomažič in Petrič, drugih zaposlenih ni. Je pa to podjetje na Nizozemskih Antilih ustanovilo novo podjetje Hickockle Corporation; Hiko Investment je vložilo 50 odstokov kapitala (4,39 milijonov evrov), drugo polovico pa so primaknili skrivnostni družbeniki, ki zaradi statusa davčne oaze žal niso znani. Se pa mreža prikrivanja in prelaganja deležev v številnih slamnatih podjetjih konča vsaj delno konča v treh igralniških podjetjih v Peruju, kjer dela Boris Tomažič.
MImogrede, Tomažičeva družba Diamond, ki naj bi imela celo vrsto skritih lastnikov, je participirala tudi pri menedžerskem odkupu Bavčarjevega Istrabenza.
Da bi lahko razumeli skoraj neverjetno Petričevo "znanje s področja navideznih poslov in oplemenitenja zasebnih deležev na račun deležev drugih podjetij", ki jih vodi, moramo nekoliko pobrskati nazaj v preteklost poslovanja idrijskega koncerna Kolektor. Tukaj pa definitivno ne smemo zanemariti izjemno vlogo ljubljanske Abanke Vipa, ki jo je pred časom vodil Aljoša Tomaž, zdaj član najožjega vodstva KD Group Matjaža Gantarja in prijatelj ministra za evropske zadeve in razvoj Mitje Gasparija. Abanka Vipa je namreč povezana z večino poslov Stojana Petriča v južni Ameriki in znotraj mreže Kolektor Group, predvsem s financiranjem skrivnostnih podjetij, ki niti nimajo prave dejavnosti ali namena. No, vsaj na prvi pogled ne.
Karieri Stojana Petriča in Aljoše Tomaža pa se prepletata tudi v Novi Ljubljanski banki. Petrič je član nadzornega sveta (omenjalo se ga je tudi kot kandidata za predsednika NS), Aljoša Tomaž pa se je – po padcu Draška Veselinoviča – neuspešno potegoval za mesto predsednika uprave taiste NLB.





Toda gremo po vrsti, najprej "operacija" Fi d.o.o., podjetja s sedežem v Idriji, kjer je imel Stojan Petrič, skupaj s šestimi najožjimi sodelavci, od leta 1994 naprej 5,714-odstotni lastniški delež. Konec parila oziroma začetek maja 2001 so Petrič in sodelavci Abanki Vipa prodali vsak po 1,43-odstotni delež podjetja Fi d.o.o. (kar skupaj predstavlja 10-odstotni lastniški delež) za 571 milijonov tedanjih tolarjev oziroma 2,3 milijona evrov. Ta delež banka, decembra 2003, prodala naprej, in sicer svoji hčerinski družbi Avip. Vprašanje, ki se postavlja, pa je, kaj je bil sploh namen te transakcije? Januarja 2005 se je namreč družba Avip pripojila Abanki Vipa, zato je banka prej prodani delež dobila nazaj, vendar manj denarja: delež je znašal le še 273,4 milijonov tolarjev oziroma 1,1 milijona evrov, pri čemer je družba Avip leta 2004 oblikovala za 506,5 milijona tolarjev oziroma 2,1 milijona evrov popravka vrednosti iz naslova vrednotenja te naložbe (izgube). Glede na to, da je družba Fi d.o.o. poslovala z dobičkom, se postavlja vprašanje, zakaj je Avip to naložbo oslabila; ali drugače, je bil namen popraviti nizko vrednostno naložbo za povratno prodajo prvotnim lastnikom, to je Stojanu Petriču in njegovim kolegom?
Ko so prodali prej omenjene deleže, so Petrič in sodelavci zadržali vsak po 4,28 odstotkov družbe Fi d.o.o.. Julija 2004 spa o Abanki Vipa prodali še vsak po 2,14-odstotkov lastniškega deleža, kar predstavlja skoraj 15 odstotkov deleža družbe. Čez dobre tri mesece so te iste deleže od banke odkupili nazaj, cena pa ostaja skrivnost..
Oktobra istega leta so Petrič in sodelavci preostale deleže v družbi Fi d.o.o. prodali družbi Fmr d.d., kjer je predsednik nadzornega sveta – Stojan Petrič.d.d., Je pa zanimivo dejstvo, da so te deleže prodali skoraj istočasno, ko so od Abanke Vipa nazaj odkupovali pred omenjene 2,14-odstotne deleže. Tudi ta cena ostaja skrivnost, si je pa težko predstavljati, da so deleže prodajali ceneje, kot prej Abanki Vipa. Konec leta 2007 je družba Fi d.o.o. imela 12,2 milijona evrov sredstev, pri čemer je največji del sredstev predstavljala dolgoročna finančna naložba v Kolektor Group, kjer ima Fi d.o.o. 25,99-odstotni lastniški delež.
Gremo naprej. Družba Kiop Finance d.o.o. je bila ustanovljena junija leta 1999. Njen največji lastnik je bil Stojan Petrič, ki je imel 19,1-odstotni delež, deleže v družbi pa je imelo še šest njegovih najožjih sodelavcev. Podjetje so ustanovili z borih 10.000 evrov kapitala, ki je ves čas poslovanja ostal nespremenjen. S čim se je družba ukvarjala ni znano, bila pa je – med drugim – registrirana za opravljanje dejavnosti holdingov in računovodskih dejavnosti. Vsekakor - kot je razvidno iz finančnih podatkov – pa je bilo podjetje prava zlata jama za njene lastnike, še posebaj za Stojana Petriča. Že konec prvega leta, po nekaj mesecih poslovanja, se je v bilanci znašlo čudežnih 400 tisoč evrov denarnih sredstev (to pa je bila tudi edina postavka v bilanci, poleg dobička v isti višini!), ki naj bi jih podjetje ustvarilo s prihodki od finančnih naložb? Vsekakor so to morale biti čudežne naložbe, saj niso vidne niti v bilancah, so pa lastnikom, na podlagi 10 tisoč evrov kapitala, v nekaj mesecih prinesle 400 tisoč evrov donosa.
Še uspešneje je družba poslovala v letih med letom 2000 in 2002, ko je malo več kot polovico, to je okoli 200 tisoč evrov čudežno pridobljenih sredstev, vložila v družbo Tki Investment, Investicijski inženiring d.o.o. s sedežem v Idriji (pozor: družba z istim imenom se nahaja tudi v ZDA, obvladuje pa jo Petrič), ki so jo skupaj s Kiop Finance ustanovile družbe, ki posredno ali neposredno lastniško obvladujejo Kolektor Group: To so Fmr Holding, Fmr d.d., Fi d.o.o. in Fond, njih pa upravljalsko vodi kdo drug kot - prvi človek koncerna Kolektor Stojan Petrič.
S čim se je ukvarjala družba Kiop Finance, prav tako ostaja skrivnost. Edini vir prihodkov je bila finančna naložba v Tki Investment, ti pa so znašali več kot pol milijona evrov mesečno; posledično je tudi dobiček vsako leto presegel 500 tisoč evrov, leta 2003 pa celo 1,9 milijona evrov. Slednjega je lastnikom uspelo doseči s prodajo deleža v družbi Tki Investment d.o.o., ki so jo prodali Kolektor Group. Zanimovo je tudi, da je imela Kiop Finance leta 2002 solidnih 2,9 milijonov evrov denarnih sredstev. Tako je podjetje brez pravega poslovanja in eno samo naložbo, vredno nekaj sto tisoč evrov, v manj kot petih etih ustvarila skoraj 4 milijone evrov bilančnega dobička. In v to podjetje je Stojan Petrič vložil 1.600 evrov, njegovi sodelavci pa vsak po tisoč!?
Zanimivo je tudi, da so svoje deleže v Tki Investment - istočasno kot družba Kiop Finance – koncernu Kolektor prodale tudi vse družbe ustanoviteljice (Fmr Holding, Fmr d.d., Fi d.o.o. in Fond). Glede na to, da so našteta podjetja imela enak delež kot Kiop Finance, lahko sklepamo, da je za nakup družbe Tki Investment, ki je imela letno med 2 in 4 milijone evrov prometa in nekaj sto tisoč evrov dobička, Kolektor Group plačal skoraj 10 milijonov evrov. Kam (naprej) je šla ta kupnina, lahko samo ugibamo; najverjetneje z vmesnimi postanki v tople kraje.
Podobno kot pri operaciji Fi d.o.o., so se tudi tukaj dogajale intrigantne transakcije z lastniškimi deleži. Tako so oktobra 2002 Stojan Petrič in sodelavci njihov celotni delež prodali družbi Sinyung iz Koreje, ki je bila v lasti Kolektor Group, katere predsednik uprave je bil Stojan Petrič. Ta pa je marca leta 2004 polovični delež v družbi Kiop Finance prodala  Abanki Vipa, banka pa ga je pet dni kasneje prodala naprej družbi Fmr d.d., katere predsednik nadzornega sveta je bil, kot vemo, Stojan Petrič. Konec leta 2004 so podjetje Kiop Finance likvidirali, malo pred tem pa preimenovali v Sinyung d.o.o. No, zakaj bi nekdo podjetje preimenoval tik pred likvidacijo?
Vse transakcije, povezane z Abanko Vipa, deleži v Fi d.o.o. in podjetjem družbi Kiop/Sinyung d.o.o., so se dogajale v času, ko sta bila Stojan Petrič in njegov zet Franci Florjančič člana nadzornega sveta Abanke Vipa. Poleg tega pa je bila družba Fmr d.d., katere predsednik nadzornega sveta je bil Petrič, tretji največji delničar te banke. In vse te transakcije so se dogajale v času, ko je bil predsednik uprave Abanke Vipa Aljoša Tomaž.
Družba Comtrade je trgovska družba, ki se je od njene ustanovitve naprej ukvarjala s prodajo izdelkov družb skupine Kolektor in nabavo surovin na tujih trgih za potrebe koncerna Kolektor. Večinski lastnik Comtrada je bila družba Kautt&Bux iz Nemčije, ki je bila tudi večinska lastnica Kolektorja, direktor Comtrade pa je bil spet Stojan Petrič.
Ko je nemško podjetje Kautt&Bux leta 1994 prodalo svojo naložbo v koncernu Kolektor, je ta delež kupilo podjetje Vancotec Anstalt iz Liechteinsteina, katerega lastnik je bil Stojan Petrič. Dve leti kasneje pa je Petrič ta delež prenesel nase osebno; toda pozor, to je v sodni register vpisal šele nekaj let kasneje. Leta 1997 je od družbe IWB Avstrija, za katero je stal on, kupil še nadaljnjih 4,5-odstotka Comtrada. Po tem nakupu je imel v Comtrade že 21,54 odstotke. Nato je januarja 2006 Petrič svoj delež prodal "nekemu gospodu P. Paradischu", ki je še isti dan ta delež prodal naprej koncernu Kolektor. Razlog za transakcijo s posrednikom je ponavadi zakritje višine kupnine, ki jo je - v tem primeru - Petrič pokasiral za svoj delež.
Zanimivo je tudi, da je imela ta družba ves čas samo dva zaposlena, od katerih je bil eden direktor družbe Stojan Petrič; tam je prejemal (mogoče jo še vedno) tudi ustrezno direktorsko plačo. Zato si je – v času krize – lahko tako suvereno znižal plačo, ki jo dobiva v Sloveniji. Poleg tega je večji del dobička družbe, še pred prodajo koncernu Kolektor, prenesel v svoje poštne nabiralnike.
Poleg že omenjene družbe Vancotec Anstalt iz Liechteinsteina, ki jo je Stojan Petrič uporabljal za takšne in drugačne namene v 90-ih letih, je od leta 2001 naprej, ko so se dogajale opisane transakcije s poslovnimi deleži, začel graditi svojo mrežo off-shore podjetij. Tako je leta 2001 ustanovil Ardavon Holdings na Britanskih deviških otokih. Datum ustanovitve sovpada s prodajo dela njegovega deleža v družbi Fi d.o.o. Abanki Vipa. Preko Ardavon Holdings je Petrič v naslednjih nekaj letih letih ustanovil še vsaj šest off-shore podjetij s sedežem v Luksemburgu, preko katerih naj bi – med drugim - prenašal denar na Britanske deviške otoke.
Ustanavljanje off-shore podjetij se je dogajalo v podobnih časovnih obdobjih kot pred zapisane transakcije. Eden izmed off-shore holdingov, ki ga je Stojan Petrič ustanovil konec leta 2003 preko družbe Ardavon Holdings, je tudi Archimede Invest Holding s sedežem v Luksemburgu. Del svojega deleža v tej družbi je v začetku leta 2005 prodal družbi Fmr d.d., kjer je bil in je še vedno predsednik nadzornega sveta. Vstop družbe Fmr d.d. Tudi časovno sovpada z likvidacijo družbe Kiop/Sinyung d.o.o. Po vsem sodeč je šlo za plasiranje družbe Kiop/Sinyung d.o.o. preko Luksemburga na Britanske deviške otoke.
Po naših podatkih Stojan Petrič obvladuje tudi luksemburško off-shore družbo Cuminvest, kamor je vstopil preko Ardavon Holdings na Britanskih deviških otokih, takoj po tem, ko je prodal svoj delež v družbi Comtrade.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Branko Tomažič Golobičevega Borisom Tomažičem Stojana Petriča Dragan Valenčič Bavčarjevega Aljoša Tomaž Matjaža Gantarja Mitje Gasparija Draška Veselinoviča Franci Florjančič

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

cox

2015-03-19 08:29:19


zmagal je ptičar

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Kako je obogatel Stojan Petrič, mož, za katerega je Golobič mali vajenec