objavi na
pozareport.si

forum

Posli & finance

Petek, 5. november 2010 ob 06:51

Bogati župan Vuk pomagal Uefi, še bogatejši Pečečnik pa Uefo toži
Najbogatejši slovenski župan in nogometni navdušenec Miran Vuk ima več deset milijonov evrov premoženja in dragocen navijaški šal ruskega predsednika Medvedeva s tekme proti Rusiji
2010 Pozareport

Odpri galerijo

Lestvica stotih najbogatejših Slovencev, ki jo je v sredo objavila revija Manager, je prinesla tudi nekaj presenečenj in doslej širši javnosti manj znanih imen. Skupaj z bratom Romanom Vukom se je kot solastnik podjetja RMV Holding na devetnajstem mestu najbogatejših pojavil podjetnik Miran Vuk (30,1 milijona evrov), ki je bil 10. oktobra četrtič zaporedoma izvoljen za župana obmejne občine Zavrč v Halozah, znane iz afere po ukradenem vohunskem kombiju na meji s Hrvaško. Zavrč je ena od manjših občin v Sloveniji, saj meri le 19,25 kvadratnega kilometra, v njej pa prebiva le okrog 1.500 prebivalcev. Vuk za razliko od na primer ljubljanskega župana Zorana Jankovića (na 56. mestu najbogatejših Slovencev s 17,1 milijona evrov) ne dobiva županske plače oziroma jo v celoti podarja (že trinajst let) v sklad za obnovo cerkva. Podjetje bratov Vuk, ki se ukvarja z izgradnjo cevovodov za energetske objekte, ustvari v Sloveniji le dva odstotka svojih prihodkov, ostalih 98 odstotkov pa v tujini, še največ v Nemčiji. Posli gredo podjetju RMV Holdingu, ki ima sedež na Ptuju, tako dobro, da prav zdaj iščejo 40 novih varilcev, kar je v času vsesplošnega odpuščanja delavcev naravnost fascinantno. Dobiček podjetja se je iz leta 2006, ko je bil nekaj sto tisoč evrov, v času krize povečal na 3,5 milijona evrov. V Sloveniji imata brata Vuk 25 zaposlenih, v tujini 335. Večinoma delajo glavne cevi za turbine pri hidroelektrarnah, parnih in jedrskih elektrarnah. RMV Holding je navzoč pri 30 odstotkih vseh večjih energetskih projektih v Evropi. In kar je najbolj pomembno, brata Miran in Roman Vuk sta si premoženje pridobila pošteno in poslovno korektno, za razliko od mnogih drugih sumljivo bogatih Slovencev.
Kljub štirikratni županski izvolitvi (podprla ga je SLS) javnost o 49-letnem podjetniku-politiku ne ve veliko. Njegova velika strast je nogomet, katerega odličen poznavalec je, tudi njegovega zakulisja. Tako je že ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja opazil talenta nogometašev Nastje Čeha in Marka Kmetca ter ju tudi dolgo leta sponzoriral ob dogovoru, da mu bosta ob prvem morebitnem (Miran Vuk je tvegal) velikem mednarodnem prestopu kot "zahvalo za vlaganje v njiju" prepustila 20 odstotkov vrednosti pogodbe. Iz Kmetca ni bilo nič (njegova nogometna kariera se je dokončno zaustavila po odkritju, da je jemal nedovoljena poživila), Čeh pa je leta 2001 naredil odmeven prestop v belgijski klub Brügge, toda na pisno obveznost do sponzorja Vuka hitro pozabil. Miran Vuk ga je tožil na ptujskem sodišču, v poravnavi sta se leta 2003 dogovorila, da mu bo Čeh izplačal vsaj vloženi delež iz časov, ko nogometaš iz Spuhlje pri Ptuju ni imel denarja. Spomnimo, nogometni zanesenjak Vuk je Nastjo Čeha zaposlil v svojem podjetju, mu dajal žepnino in mu kupil avto, da se je lahko vozil na treninge.
4. januarja 2004 so Slovenske novice objavile zelo odmeven članek, v katerem je Vuk pojasnil, da je moral nekdanjemu trenerju Maribora in takratnemu selektorju slovenske nogometne reprezentance Bojanu Prašnikarju plačati podkupnino, da sta njegova varovanca igrala v prvi ekipi vijoličastih. Nogometna zveza Slovenije (takrat še pod vodstvom Rudija Zavrla) ni hotela raziskati obtožb o podkupljivosti svojega selektorja. Maja lani je članek o podkupljivosti Prašnikarja izšel tudi v znanem nemškem tabloidu Bild, še isti dan je Prašnikar izgubil službo pri drugoligašu Cottbusu, zdaj pa je trener velenjskega Rudarja. Goljufije sicer Prašnikarja obtožuje tudi hrvaški menedžer Aleksandar Škriljan, ki je Prašnikarja iz Slovenije pripeljal v Cottbus, vendar mu slednji ni plačal provizije za prestop.
Župan Miran Vuk je na sodišču večkrat v celoti potrdil, da je moral Prašnikarju plačati 10 tisoč nemških mark. Nad prepričljivostjo Vukovega pričanja na sodišču je bil fasciniran tudi odvetnik časopisne hiše Delo Emil Zakonjšek, ki je Vukovo pričanje v korist novinarja in avtorja teh vrstic ocenil kot najbolj koristno za novinarje, ki jih je branil v vsej svoji odvetniški karieri, Prašnikar pa je tožbo zoper novinarja seveda izgubil.
Kot dolgoletni zaljubljenec v nogomet je Miran Vuk spremljal nogometni klub Dravo, ki je letos izpadla iz prve lige. Že v sezoni 2008/09 se je Drava komaj rešila izpada, evropska nogometna zveza Uefa pa je dobila podatke o sumljivih tekmah kluba, ki sta ga takrat obvladovala razvpiti poslovnež Franc Gajšek in športni direktor Robert Furjan. Uefa se sicer pretežno ukvarja samo z nečednostmi na mednarodnih tekmah, domače tekme (kot so tudi tekme prve lige) pa prepušča lokalnim oblastem. Kljub temu je 6. novembra lani predsednik disciplinske komisije Uefe Peter Limacher (pred nekaj tedni je bil zamenjan, ker se je neprevidno zapletel v sodelovanje s hrvaškim nogometnim prevarantom Robertom Bokšićem, ki je ponudil Uefi "pomoč" pri odkrivanju sumljivih poslov, v resnici pa sam sodeloval pri dogovarjanju tekem) ob obisku Slovenije, za katerega predstavniki NZS niso vedeli, s seboj prinesel dokumentacijo, ki se je nanašala na sporne tekme Drave. Sumov goljufanja na tekmah Drave nogometna zveza in slovenska policija nista nikoli resno preverjali, pač pa je država prek davčne uprave lani poleti zaradi dolgov zahtevala stečaj Drave. Na Okrožnem sodišču na Ptuju so pod taktirko podpredsednice sodišča Biserke Rojic poskrbeli, da se je zahteva za stečaj nogometnega kluba spremenila v prisilno poravnavo, pri čemer glavni upnik (država) menda ni bil nikoli vprašan za soglasje. Ptujsko okrožno sodišče, o katerem gre glas, da je eno najbolj skorumpiranih v državi (takoj so, denimo, pustili prijetega Mariborčana Dragana Miheliča, ki ga je, zaradi nameščanja tekem in ilegalnih nogometnih stav, z mednarodno tiralico iskal Interpol, potem pa so ga prejeli na Hrvaškem in izročili Nemčiji, kjer je na zatožni klopi procesa v Bochumu), naj bi zakonsko določilo o tem, da se morajo največji upniki strinjati s spremembo zahteve za stečaj v prisilno poravnano, gladko zaobšlo. Drava danes životari v drugi ligi, njeni predstavniki pa prek odvetnika Vladimirja Bilića absurdno tožijo časopisno hišo Delo in novinarja Gorazda Nejedlyja za 150.000 evrov, češ da sta onadva kriva za izpad kluba v drugo ligo in težak finančni položaj kluba, ker sta objavila informacije o sumih dogovarjanja tekem, ki so prišli iz vrst Uefe. Ker pa se zadeva ne odvija na ptujskem sodišču, ampak na Okrožnem sodišču v Ljubljani, Drava nima veliko možnosti za zmago v tožbi. Ministrstvo za pravosodje je dobilo zahtevo za nadzor nad delom ptujskega sodišča, vendar v enem letu ni storilo ničesar.
Dobrodelni završki župan in uspešen podjetnik Miran Vuk je bil s svojo strastjo do nogometa vpleten še v en zanimiv dogodek. Ob lanski odločilni in zgodovinski kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Južni Afriki z Rusijo v Mariboru je bil navzoč na častni tribuni. Ko je po koncu tekme ruski predsednik Dmitrij Medvedev odhajal s tribune Ljudskega vrta, ga je Vuk instinktivno zaprosil za navijaški šal in ga na začudenje mnogih tudi dobil. Dogodek so ovekovečile tudi televizijske kamere. Dragocen ruski navijaški šal Medvedjeva z zgodovinske tekme je tako končal v majhnem Zavrču. 
Z vlogo Vuka pri pridobivanju informacij (o spornih tekmah Drave) za Uefo se odnosi med bogatimi in uspešnimi Slovenci ter evropsko nogometno zvezo ne končajo. Novembra lani je Uefa uradno objavila, da so v ljubljanskem nogometnem klubu Interblock prodali tekmo z ukrajinskim klubom Metalurg iz Donjecka, ki so jo 6. avgusta izgubili v Domžalah z 0:3. Od takrat do danes Uefa ni ponudila nobenih dokazov za svoje trditve, ki naj bi "omajale mednarodni ugled blagovne znamke Interblock" in njegovega lastnika Joca Pečečnika, ki je na lestvici revije Manager s 36,8 milijona evrov pristal na 14. mestu najbogatejših Slovencev. Prejšnji mesec je Uefa zahtevala od nekdanjega ciprskega nogometnega funkcionarja Spyrosa Marangosa dokaze za trditve, da so štirje člani IO Uefe prejeli podkupnine v zameno za svoje glasove, ko je skupna kandidatura Ukrajine in Poljske slavila zmago pred Italijo. Marangos imen ni razkril in svojih obtožb ni podkrepil z dokazi, zato je Uefa proti njem že napovedala tožbo. Podobno tožbo je proti Uefi napovedal Bayern iz Münchna, potem ko je iz njenih vrst prišla informacija, da je Bayern prodal tekmo z ruskim Zenitom. To, kar je uspelo Bayernu (po njegovi intervenciji je moral, da bi se izognil veliki tožbi, Limacher odstopiti), lahko uspe Pečečniku, ki je prek domžalske odvetnice Tatjane Markelj (sicer Pečečnikove sestre) od Uefe zahteval naj z dokazi podpre trditve, da so igralci Interblocka (največkrat je bil omenjen Ermin Rakovič, ki zdaj igra za ljubljansko Olimpijo) lani sodelovali pri namerni prodaji tekme z Metalurgom. Uefa teh dokazov tudi po 15 mesecih ni dala od sebe (je pa Interblock postavila na sramotilni steber, saj so o tem pisali skoraj vsi svetovni mediji), zato jo čaka tudi tožba Joca Pečenika.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Romanom Vukom Miran Vuk Zorana Jankovića Nastje Čeha Marka Kmetca Bojanu Prašnikarju Rudija Zavrla Aleksandar Škriljan Emil Zakonjšek, Franc Gajšek Robert Furjan Peter Limacher Robertom Bokšićem Biserke Rojic Dragana Miheliča Vladimirja Bilića Gorazda Nejedlyja Dmitrij Medvedev Joca Pečečnika Spyrosa Marangosa Tatjane Markelj Ermin Rakovič

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

cox

2015-03-19 08:29:19


zmagal je ptičar

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Bogati župan Vuk pomagal Uefi, še bogatejši Pečečnik pa Uefo toži