objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Torek, 16. marec 2010 ob 06:48

Zdaj je že jasno: Barbara Brezigar mora pasti zaradi afere Baričevič!
Pahor je spravni sestanek med ministrom Zalarjem in generalno državno tožilko sklical šele v petek
2010 Pozareport

Odpri galerijo


Hinko Jenull
, nekdanji ljubljanski sodnik, bivši državni sekretar na ministrstvo za pravosodje, zdajšnji vrhovni državni tožilec, ki dela na ministrstvu za pravosodje, naj bi bil izbranec pravosodnega ministra Aleša Zalarja za prevzem funkcije generalnega državnega tožilca, ko pade Barbara Brezigar, nam je že prejšnji teden potrdilo več različnih virov.
Hinko Jenull je stari znanec slovenske pravosodno-medijske scene. V prejkone političnem in osebnem sporu med Zalarjem in Brezigarjevo se je eksplicitno postavil na stran svojega ministra, pisal naj bi tudi obvezna ministrova navodila ob državnotožilskem redu, ki so postala predmet spora in sodeloval na eni od zadnjih Zalarjevih tiskovnih konferenc, kjer je Zalar napadel Brezigarjevo. Pravijo, da je tesen prijatelj ministra Zalarja, tožilci pa naj bi bili do Jenulla zelo zadržani. Menda mu zamerijo, da ministru samo kima, tudi ko gre za rušenje Brezigarjeve. Po navedbah Žurnala24 naj bi bil Jenull "republika zase", ne druži se z nikomer iz tožilskih vrst, le z redkimi sodniki vrhovnega sodišča.
"Gospoda Hinka Jenulla sem celo cenil v njegovi gesti, ko je kmalu po prvih svobodnih volitvah zapustil vrste slovenskih sodnikov in odšel med odvetnike," je pred leti zapisal kolumnist tednika Mladina Bernard Nežmah. Hinko Jenull je namreč leta 1988 kot ljubljanski sodnik vodil famozno aretacijo JBTZ; skupaj s kriminalistom Zvonkom Hrastarjem, ta pa je, kakšno naključje, mož Branke Zobec Hrastar, zdaj že bivše šefinje specializiranega oddelka tožilstva, ki je naj bi pred dvema tednoma odstopila zaradi Barbare Brezigar in povzročila, da je spor med Zalarjem in Brezigarjevo tako strahovito kulminiral.
Spomnimo, Hinko Jenull je enkrat že kandidiral za generalnega državnega tožilca, vendar ga vlada Toneta Ropa junija 2004 ni imenovala, je pa zato sprožil upravni spor. Ko je bil odvetnik, je v neki medijski zadevi zastopal tudi sedanjo pooblaščenko za informacije javnega značaja Natašo Pirc Musar, ko je bila še voditeljica oddaje 24ur na Pop TV. Ta je daljnega leta 1997 – preko odvetnika Jenulla - vložila visoko odškodninsko tožbo zoper pisca teh vrstic, zaradi nekega članka, ki je bil sicer vidno označen kot humorističen tekst - kozerija, vendar Nataša Pirc (takrat še ni bila tudi Musar), omenjena v tekstu, tega ni razumela. Z odvetnikom Jenullom sta tožbo gladko izgubila.
Bila bi res ironija, da bi novi generalni državni tožilce postal pravnik čisto povprečnega strokovnega znanja in slovesa, v medijih označen kot kimavec ministra Zalarja. Na naše vprašanje, ali je Hinko Jenull kader Aleša Zalarja za novega šefa slovenskega tožilstva, so nam na ministrstvu za pravosodje v petek pozno popoldne odgovorili, da "so kandidati za vsako prosto mesto v pravosodnih organih lahko samo tisti, ki se prijavijo na javno objavljen razpis za prosto mesto, zato so vsa ugibanja o možnih kandidatih brez kakršnekoli resne osnove." Ker se je konec prejšnjega tedna pojavilo ime Hinka Jenulla, naj bi Pahorjev štab v igro spustil tudi svojo kandidatko za novo generalno državno tožilko Vlasto Nussdorfer. Spomnimo, Nussdorferjeva je bila v Pahorjevi ekipi predvidena za pravosodno ministrico.
So se pa razmere na relaciji Zalar, Katarina Kresal in Gregor Golobič na eni, ter Barbara Brezigar na drugi strani, zdaj totalno zaostrile. Predsednik stranke Zares in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je na četrtkovi seji vlade dejal, da če (danes) ne gre Brezigarjeva, bo sklical stranko, da bi pretehtali, ali bodo ostali v koaliciji; to so nekateri ministri kasneje ocenili kot trgovanje z glasovi, torej nekaj podobnega, kar se očita poslancu in predsedniku SNS Zmagu Jelinčiču Plemenitemu in zdaj že bivšemu ministru za kmetijstvo Milanu Pogačniku. Se pa v javnosti niso pojavile čisto točne informacije, kaj se je zares dogajalo na seji vlade. Zamenjavo Brezigarjeve, ki so jo glasno zahtevali Zalar, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in Golobič, sta sicer podprla tudi minister za zdravje Borut Miklavčič in minister za delo Ivan Svetlik, ne pa tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, kot so napačno poročali v časniku Dnevnik. Slednja se namreč v tej točki dnevnega reda sploh ni oglasila. Distanco je zadržal tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pa je Zalarja celo opomnila, naj vendarle predloži konkretne dokaze (argumente), ki govorijo o domnevno nezakonitem in protiustavnem delovanju Brezigarjeve. Posamezni ministri so po seji vlade povedali, da je vse skupaj izgledalo kot  velik osebni spor med Zalarjem, Kresalovo in Golobičem ter Brezigarjevo. Da Zalar nima dovolj tehtnih argumentov za predčasno zamenjavo Brezigarjeve, sta Pahor in predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec opozorila že prejšnji torek na rednem sestanku predsednikov in predsednice koalicijskih strank, vendar pa Zalar – po naših informacijah – vztraja na "zgodbicah".
Teh dokazov Zalar tudi ni predložil na pogovoru pri predsedniku vlade Borutu Pahorju. Čeprav je Pahorju omenil "pritiske" Barbare Brezigar na enega od policistov specializiranega oddelka, ki dela za tožilstvo in preiskuje afero Baričevič, je vse ostalo na ravni rekla-kazala, trdijo naši viri, saj se je izkazalo, da Zalar preprosto nima policistove pisne izjave. Nenazadnje tudi tožilka Mateja Zobec Hrastar generalni državni tožilki ne očita nezakonitosti, ampak samo "nenavadno ravnanje"; šlo naj bi za dajanje navodil policistom mimo Mateje Zobec Hrastar, pri dveh preiskavah oseb s policijskimi pooblastili. Menda gre za afero Baričevič ali bulmastifi in domnevno preiskavo zoper generalnega direktorja policije Janka Gorška. Pahor naj bi vztrajal, da Zalar postreže z dokazi o nezakonitosti in neustavnosti delovanja Brezigarjeve, hkrati pa naj bi mu postalo jasno, da je bila med pogajanji o njegovi vladi storjena napaka, ker sta obe represivni ministrstvi, za notranje zadeve in pravosodje, pristali v domeni LDS. Če pade Brezigarjeva in bi Zalar inštaliral Hinka Jenulla, bi LDS dobilo še tožilstvo; kako je Hinko Jenull poslušen Zalarju in posledično Kresalovi, pa smo že pokazali.
Toda situacija je za Pahorja politično skrajno občutljiva, posledično pa lahko celo zelo nevarna. Po vsem tem, kar se dogaja, je samo še vprašanje časa, kdaj bo policija vohljala pri Pahorju, pravijo naši sogovorniki iz vrst Socialnih demokratov. Govorice, da naj bi policija začela preiskavo zoper državnega sekretarja na ministrstvu za promet Igorja Jakomina, ki je tesen sodelavec ministra Patricka Vlačiča, tako ali drugače napovedujejo kriminalistične udarce v neposredno bližino predsednika vlade in SD. Iz krogov blizu policije je slišati, da naj bi se vršili veliki pritiski na operativce, da "morajo nekaj najti"; poleg tega je slišati, da naj bi kmalu prijeli storilce razvpitega ropa sefov SKB banke (november 2005), kjer naj bi vlomilci iskali in našli predvsem občutljivo politično in poslovno dokumentacijo.
Zanimiva je tudi poteza nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Potem ko je prejšnjo sredo zjutraj postalo javno, da se bosta s Pahorjem še isti dan popoldne sestala (to je Pahor med intervjujem povedal novinarjem tednika Reporter in kasneje na tiskovni konferenci), je Kučan očitno zelo hitro poskrbel, da so v javnost prišle informacije, da sta se s Pahorjem pogovarjala tudi o razmerah na tožilstvu. Sestanek med Pahorjem in Kučanom je bil namreč dogovorjen že en teden prej, tema pa je bila skorajšnja mednarodna konferenca o zahodnem Balkanu in makedonsko-grškem sporu, ki bo v soboto na Brdu pri Kranju. Mimogrede, nekdanji Kučanov svetovalec za mendarodne odnose in veleposlanik Miha Vrhunc naj bi v okviru reševanja makedonsko-grškega spora opravil določeno diplomatsko misijo. Potem pa je Slovenska tiskovna agencija v slogu raziskovalnega novinarstva Kučanu poslala kar deset vprašanj na temo pogovora s Pahorjem(!?), Kučan pa se je podjetno odločil nemudoma odgovoriti. Ker je nekaterim novinarjem zelo dobro znano, kako težko je od nekdanjega predsednika republike dobiti izjavo, če je Milan Kučan noče dati, naši viri ocenjujejo, da je Kučan, ki je med drugim dejal, da sta s Pahorjem spregovorila "tudi o razmerah v Sloveniji, na katere vplivajo tudi problemi v zvezi s tožilsko organizacijo," želel javnosti na vsak način posredno povedati, da mora Pahorjeva vlada zamenjati tožilko Brezigarjevo.
Sicer pa, od padca Brezigarjeve naj bi bilo odvisno kar nekaj intrigantnih primerov. Denimo afera Baričevič, kazenska ovadba (obtožnica) zoper Frideriko Kresal, mamo notranje ministrice in predsednice LDS, pa tudi morebitna kazenska ovadba zoper sodnika upravnega sodišča Boštjana Zalarja, brata pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki menda visi v zraku. Profesor Rajko Pirnat je že pred časom – pri pregledu odločb upravnega sodišča – ugotovil, da je upravno sodišče, ko je 10. marca leta 2008 v sodbi v imenu ljudstva ugodilo pritožbi pokojnega zdravnika Saše Baričeviča in njegovega odvetnika Mira Senice, ki sta se pritožila na ravnavnje kmetijskega ministrstva in veterinarskega inšpektorja, naredilo kopico napak. Prav ta sodba je bila ključna za nadaljno tragedijo; eden izmed znanih slovenskih odvetnikov je prepričan, da bi Brezigarjeva zoper sodnika Zalarja, ki je bil v tej zadevi sodnik poročevalec, lahko strokovno upravičeno vložila celo kazensko ovadbo. Še posebej, če bi se izkazalo, da je bil tudi sodnik Zalar pacient klinike Baričevič …
Medklic: odvetniku Franciju Matozu, ki zastopa Stanislava Megliča, znano žrtev Baričevičevih bulmastifov, vodstvo klinike Barsos-MC ni želelo odgovoriti, ali so nekateri akterji spornega vračanja psov pokojnemu Baričeviču bili pacienti klinike Barsos, med njimi tudi prej omenjeni sodnik Boštjan Zalar. Odvetnik Matoz se je zato že pritožil informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar.
Najnovejše ankete javnega mnenja (denimo včerajšnje Delo) pa dokazujejo naše napovedi, da se po aferi Baričevič liberalni demokrati in Katarina Kresal krčevito borijo za politično preživetje. Po vseh zadnjih raziskavah je LDS pristala pod parlamentarnim pragom, Kresalova pa je v Delu nazadovala za dodatna štiri mesta in pristala na robu prve deseterice naj-politikov, potem ko je bila že skoraj blizu vrha. In to celo v časniku, ki je trenutno še najbližje LDS (Dnevnik je namreč bolj Golobičev). Vložki so torej enormni, čeprav ni točno jasno, kaj bo (bi) padec Barbare Brezigar prinesel Zaresu in liberalnim demokratom, razen tega, da bi Golobič in Kresalova potolažila notranjo strankarsko javnost.
Stvari pa se medtem odvijajo z bliskovito naglico. Ko sta Golobič in Kresalova izvedela, da je predsednik vlade Zalarja in Brezigarjevo na "spravni pogovor" taktično povabil šele v petek, torej po naslednji seji vlade (ko naj bi Zalar predlagal razrešitev Brezigarjeve), sta menda povsem izgubila živce. Po mnenju LDS gre za namerno zavlačevanje. Pahorju sta takoj poslala pismo, naj današnji kolegij šefov in šefice koalicijskih strank razširi z vodji poslanskih skupin, sestanek z Brezigarjevo in Zalarjem pa naj skliče pred četrtkovo sejo vlade. Golobič in Kresalova pritisk na Pahorja neverjetno stopnjujeta tudi preko izbranih medijev, minister Zalar pa je začel o tožilki Brezigarjevi dajati vedno bolj grobe izjave. Toda pozor, zdaj tudi že Zalar, Golobič in Kresalova odkrito priznavajo, da je treba Brezigarjevo razrešiti zaradi afere Baričevič; kar je včeraj ugotovil lider opozicijske SDS Janez Janša, češ, Brezigarjevo rušijo zaradi afere Baričevič. Tožilstvo ima namreč v rokah odločitev o nadaljni preiskavi "afere desetletja", ki je za policijo, kot je prejšnji petek na tiskovni konferenci povedal generalni direktor policije Janko Goršek, "zaključena zgodba."
Borut Pahor je včeraj prejel tudi posebno pismo podpore Brezigarjevi, ki ga je podpisalo devet tožilcev, šest vodij oddelkov in skupin pri vrhovnem državnem tožilstvu ter tri vodje okrožnih državnih tožilstev (na sestanku pri predsedniku vlade naj bi bila tudi vodja posebne tožilske skupine Blanka Žgajnar), pravosodni minister Zalar pa je že dejal, da to pismo nima "nobene omembe vredne teže," saj tožilci in podpisniki menda sploh ne vedo, kaj so podpisovali. Med podpisniki pa ni vrhovnega državnega tožilca Marka Vrtačnika, namestnika Barbare Brezigar, ki ga nekateri mediji prav tako omenjajo kot njenega morebitnega naslednika.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme

Hinko Jenull
Aleša Zalarja Barbara Brezigar bernard nežmah Zvonkom Hrastarjem Branke Zobec Hrastar Toneta Ropa Natašo Pirc Musar Vlasto Nussdorfer Katarina Kresal Gregor Golobič Zmagu Jelinčiču Plemenitemu Milanu Pogačniku Borut Miklavčič ivan svetlik Ljubica Jelušič Matej Lahovnik Irma Pavlinič Krebs karl erjavec Borutu Pahorju Janka Gorška Igorja Jakomina Patricka Vlačiča Milana Kučana Miha Vrhunc Frideriko Kresal Boštjana Zalarja rajko pirnat Saše Baričeviča Mira Senice Franciju Matozu Stanislava Megliča Janez Janša Blanka Žgajnar Marka Vrtačnika

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

cox

2015-03-19 08:29:19


zmagal je ptičar

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Zdaj je že jasno: Barbara Brezigar mora pasti zaradi afere Baričevič!